Počasi stopam po stezici
tržem liste z vej
dreves
grenko se nasmehnem luni
Ter puščam dežju da mi spira rane
Kri barva belo mi obleko
Solze polzijo mi prek lic na tla
Snamem zaročni prstan
Spustim ga
Pade nekam tja
Pospešim korak
Vranji lasje se mi lepijo na moro čelo
Rdeče ustnice drhtijo
Telo polno ran izgublja kri
Stečem v črnino
Mraz mi drobi kosti
Dotaknem se trebuha
V njem bitje spi
Začutim njegov premik
Njegov obup
In mojo bolečino
Stopim v motno vodo
Lepljivo blato na dnu
se oprijema mojih bosih stopal
Z prsti oplazim vejo vrbe
Spustim se v globino mrzle vode
Gledam mehurčke zraka
Dvigajo se
Pljuča mi napolni voda
Spominjam se
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: volkulja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!