zapletla sva se v barve krasa
pogreznjena vase
hitim čez zlizane gmajne
ruj medlo rdeči
v šuštenju vej
kuštravih osamelcev
prepihanih goličav
mejim na meji razuma
trgam koščke okruškov
v zrelih jagodah ostrega brinja
vidim moč fluorita in sugilita
v zarisu kamna je koprnenje
zagrebeš se vame
zagrebem se vate
da naju kraški piš
ne odnese čez rob
Pozdravljena, dama,
všeč mi je ta preplet. Hrepenenje in strast, barve in vonji Krasa ... Morda bi bil lahko naslov brez pridevnika ... Ni ti treba še enkrat vnašati naslova, ko objaviš pesem. Razen, če si želela, da je prvi verz enak naslovu (a to se mi ne zdi, vsaj ne pri tej pesmi)?
Lp, Ana
Pozdravljena g. urednica Ana,
lepa hvala, vesela sem tvojega odziva, mnenja in ocene. Tudi sama sem bila v dvomu pri naslovu, če je potreben. Pri tej pesmi bom odstranila pridevnik, saj je res odvečen. Še enkrat hvala, vsak nasvet zame je dobrodošel.
Lp, dama
Strastno in vendar obvladano, da lahko o(b)stane na Krasu ...
Čestitke,
Ana
Pozdravljena Ana,
hvala za čestitke in podčrtanko, katere sem se razveselila in mi veliko pomeni.
Lp. dama
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dama
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!