Zbudila me je

samotna noč,

vsedla sem se

za računalnik,

da preženem samoto,

da najdem kontakt,

neki stik z ljudmi,

ki berejo zgodbe

in pišejo vesele pesmi,

včasih tudi žalostne,

saj noč prebuja

notranje občutke,

da so besede

čimbolj iskrene,

odkrite,

brez tančice,

ki bi zakrivala obraz,

brez zaprtih ustnic,

čeprav berejo na tiho

samo oči

in pišejo na slepo

urni prsti.

Noč mi počasi zapira oči,

če bom sanjala grozne sanje

se znova prebudim

in napišem novo pesem.

IŽ-lev