VEDNO BOM ŽIVEL
Prestrezi topel veter,
razpni svoja jadra,
dihaj s polnimi pljuči,
prepusti se valovom nemira,
pridi, naj se te dotaknem,
zdaj, ko je še čas za naju.
Na vogalu grozi solza,
novica, da sem odšel,
grenak nasmeh na ustnicah,
prašna sled v tvoji duši,
ko ne bo več sonca v očeh
in bo samo meglen pogled.
Poglej v nebo in me zaslutiš
na nepomembni zvezdi:
kako sem še vedno nor,
kako še vedno živim,
se vzpenjam po lestvah
stkanih iz tvojega spomina.
Pomembni odgovori pridejo,
ko bo vse prekril prah
in zrasel plevel iz mojih oči.
Ne hodi na zadnjo njivo,
tam sta doma žalost in tišina,
šepetata o času, ki ga ni več.
Poslano:
18. 10. 2013 ob 13:00
Spremenjeno:
20. 10. 2013 ob 11:48
Sem počaščen, da ti je všeč. Hvala.
Lep pozdrav. ius
Sjajna, baš sjajna!
Poslano:
18. 10. 2013 ob 20:16
Spremenjeno:
18. 10. 2013 ob 20:22
Hvala, Milen,
Lep pozdrav. ius
Poslano:
18. 10. 2013 ob 20:56
Spremenjeno:
20. 10. 2013 ob 11:47
Deluje pomirjujoče. Hvala Tailitha.
Lep pozdrav. ius
Poslano:
19. 10. 2013 ob 07:05
Spremenjeno:
20. 10. 2013 ob 11:47
Se opravičujem za zatipek.
Lp ius
Poslano:
20. 10. 2013 ob 11:32
Spremenjeno:
20. 10. 2013 ob 11:47
Ja, tako kot za meditacijo.
Lp ius
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ius
- 18. 10. 2013 ob 11:03
- Prebrano 1009 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 368.4
- Število ocen: 12