Čas ni vsejed
Če ne bom zdaj
hodila nog,
ploskala rok,
govorila ust,
hladila mraza,
grela sonca,
s svojimi žilami,
le kdaj bom?
Zato stegujem stopala
v prekratkem krilu,
kupim molčečo torbo,
nasmejane čevlje,
privoščim si radosti
v majhnih vrečkah,
jokam iz srednjih,
se smejem
iz največjih škatel s pentljami.
Unikatno,
kožno obleko
ponosim.
Ostanejo le še misli
brez posode,
v njih te bom nosila
tudi brez telesa.
Poslano:
18. 10. 2013 ob 08:13
Spremenjeno:
18. 10. 2013 ob 08:14
Radost življenja! Ljubav kao pokretač...svega :)
Divno :)
lp
J.
Hvaja, Jagoda,
za pravo izluščeno misel.
Lp in
lp
všečna, zadnja kitica mi je naravnost vrhunska :)
Lp, Lea
o, hvala :)
Lp, Pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 18. 10. 2013 ob 07:49
- Prebrano 845 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 253.31
- Število ocen: 9