To je zgodba

o dami,

tisti ki je bila nekoč,

zdaj sameva

in skrbno izbira

strupene besede,

kakor neke vrste

maščevanja,

ker je izgubila mladost

in z njo vso lepoto,

zdaj je ostal čas

staranja,

ko se koža guba

in vid se slabša,

da niti očala

ne povečajo črk

ne podob,

ostala je strast

v popopranih zgodbah,

kakor ujeda,

ki straši žrtev,

dokler je ne ulovi

in zmrcvari

na manjše kose,

da jo lažje zgrize.

To je samo spomin

na tiste čase s cvetjem,

ko je bila v središču

vesolja in glavna igralka

med kupom ljudi,

dokler ni prišla starost

in je znova postala dama,

le drugačna,

brez lepote,

brez srca.

IŽ-lev