Bila bi helijev balon,
dvigovala bi se
proti nebu,
proti soncu,
kadar bi bil dan,
spolzela bi iz rok,
ki bi me držale,
verjetno otroške
in poletela bi
med bele oblake,
si ogledala zemljo,
kako je majhna,
kadar si daleč
nad njo.
Potem bi se spustila nazaj,
nazaj v roke,
z vrvjo,
ki bi me znova držale
in ostala bi pri tleh,
dokler se ne bi pomanjšala
in izgubila helij,
na koncu bi pristala v smeteh,
ali pa na tleh,
da bi me pohodile noge,
ker ne bi se več dvigovala kvišku.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!