Bila bi helijev balon,

dvigovala bi se

proti nebu,

proti soncu,

kadar bi bil dan,

spolzela bi iz rok,

ki bi me držale,

verjetno otroške

in poletela bi

med bele oblake,

si ogledala zemljo,

kako je majhna,

kadar si daleč

nad njo.

Potem  bi se spustila nazaj,

nazaj v roke,

z vrvjo,

ki bi me znova držale

in ostala bi pri tleh,

dokler se ne bi pomanjšala

in izgubila helij,

na koncu bi pristala v smeteh,

ali pa na tleh,

da bi me pohodile noge,

ker ne bi se več dvigovala kvišku.

IŽ-lev