Mračna bodeča globina
se odpira pod toplim soncem
ne morem kar ostrin vanjo vriniti
in zapreti krvavo veko
ker bi jo potem z bojem ur dolgih odpirala
ko bi ta že dolgo enaka kipu
nepremično pred vodnjakom stala
in spuščala dolge sinuse kolesarske poti.
Vedno bom v sproženo past pod jezikom ujet
vsak je lasten utrip bolj temen
od tvojih velikih zlepljenih stekel
ki se bodo nekoč gugale
drugje - gluhe tresljajev
Vêlikega Kozmosa.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrej Jesenovec
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!