Kleče objemajoč sekreta
kjer keramično sranje odteka
poslušam dinamiko želodca
ki vroče grlu pripeka.
Mineva me živeti
mi bolj in bolj ljuba je praznina
ko bo vsega hrušča konec
in dražljajev tišina.
Prihaja železnih koles dolžina
še zadnjič vdihnem s pljuč kajenja
ob trku rje bolečino zmoti
ljubezen do življenja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrej Jesenovec
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!