Takšen čas
Na jamboru časa
hodim po palubi,
po kopnem
in vlečem senco
za mojimi koraki,
preštevam čas
in odgrinjam dan,
ki šele prihaja,
tih in počasen
si je v noči vzel zalet,
da sem se od misli
v spanju zbudila,
vsa izmučena
moje sanje so bile žive,
tako zelo, da sem odprla oči,
še preden sem na jambor
obesila zastavo
in privezala veliko ladjo,
ki me nosi po bučnem morju.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 11. 10. 2013 ob 03:18
- Prebrano 596 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 98.8
