Noč je,

nad nama tisoče zvezd,

ki nama krajšajo čas,

ko gledava v nebo,

ko pleševa najin ples,

v katerem me vrtiš

okoli osi svoje dlani,

da se cela premikam

v krogu pred teboj

in ti se zavrtiš,

me nežno poljubiš

najprej na lica,

potem še na usta,

ko naenkrat odplavam

v tvoje telo,

ki me nahrani,

me divje prebuja,

mi jemllje

in daje,

me gnete

in obrača

k sebi, od sebe,

znova nazaj k sebi,

pleševa sladek ples,

v njem igram pesem,

ko divje zavzdihnem

in obleživa pod nebom,

pod tisoče zvezdam,

po najinem plesu,

divjem in sočnem.

IŽ-lev