Nekaj lahnega je leglo vame
in med gole ulice
mestnega jedra,
tudi v zaliv in med
rimsko vilo
potopljenega pomola
z vonjem po algah
in beljavi gora
tam daleč za morjem.
Kaj hočem povedati?
Te sa ti
mi no che ne so
ma che roba**
Tako mi je všeč
prizanesljivost pogovorov
in
jesensko sonce.
Naj bi raje risala vtise?
Morda, nekoč.
Ko ne bo več besed,
bodo misli
potovale
med ničto ravnino
in vrhom svetov.
Te sa ti
mi no che ne so
ma che roba.
* fonetično (me piazi el sol) it. Mi piace il sole; v slov. Všeč mi je sonce, Dorina Beržan, Scoi e onde de vita (Poesie in dialetto isolano, 2008)
** fonetično (te sa ti; mi no ke ne so, ma ke roba); v slov. Veš ti; Jaz ne, kaj jaz vem; kakšna zmešnjava;
urednica
Poslano:
09. 10. 2013 ob 22:37
Spremenjeno:
09. 10. 2013 ob 23:42
V prizanesljivosti pogovorov je občutek za sočloveka. Ko ljudi ni več, ni več besed, so samo še vtisi. Se takrat približamo niču?
Do takrat pa jesensko sonce in lahkotnost, ki lega v človeka ob takem lepem jesenskem dnevu.
Res dobra pesem, ki lepo leže bralcu dušo.
Lp, lidija
Hvala, Lidija. Zelo sem vesela za komentar in podčrtanko. Vanja
Poslano:
10. 10. 2013 ob 13:17
Spremenjeno:
11. 10. 2013 ob 05:57
Res lepo in kot je že zapisala Lidija, seže globoko v dušo.
lp, ajda
Hvala :))
Lep pozdrav, Vanja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vanja Čibej
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!