Brez velikih besed
sva pisala najino pesem,
brez čudežnih barv
slikala najino pokrajino,
brez čarobnih zvokov
je zvenela najina skladba.
Preprost in jasen
je bil najin vsakdan,
prav tak,
kot nama je bil všeč.
Zdaj je tih
moj dan
in poln spominov,
ko samota mi je ljuba,
ker si v njej
še vedno ti.
daya