Krhka kot fin porcelan,
v tilastem krilcu in belih copatkih,
dvignjena na tanko vrv
razpeto med tujimi rokami,
lovi ravnotežje
po črtah njegovega obraza
z dežnikom strahu,
da ne bo prav stopila.
Želim ji,
da zdrsne,
sreča tla z nogami
jeklene volje,
svobodna kot veter
potrga vrvice
za hojo med zlaganimi oblaki
in odpiha omaro nežnih barv,
od koder jo jemljejo
za lastne predstave
o svoji premoči.
Poslano:
09. 10. 2013 ob 12:00
Spremenjeno:
09. 10. 2013 ob 12:54
Vau... seže
lp li
Poslano:
10. 10. 2013 ob 13:16
Spremenjeno:
10. 10. 2013 ob 13:17
Seže do vrvi in nazaj, pa upam, da še kam :)
Li
Lp
Pi
dobro za premetanke........
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!