Hvala, sem vesela tvojega odziva. :-) Glede strahov vsak pač dela po svoje. Mislim, da sta dve generalni poti (sicer verjetno še več):

Prva - ukvarjanje z njimi, dokler jih ne spravimo v koncept delovanja (obnašanje, življenje). To je tako, kot kadar najprej varčujemo in potem kupimo. To je varna pot.

Drug način je, da jih odrivamo in se z njimi soočamo šele takrat, ko se stvari že zgodijo ali se začnejo dogajati, uresničevati. To je odplačevanje za nazaj.

To, za katero pot se bo nekdo odločil, je stvar situacije in osebnosti, ker nobena od njiju ni absolutno boljša. Če delamo po prvi, lahko zamudimo priložnost, poleg tega ni nujno, da se strah uresniči. Če delamo po drugi, nas lahko situacija preseneti nepripravljene, šokira, izredno prizadane in lahko ne vidimo več poti naprej, ker če se vedno dela za nazaj, ni ciljev za prihodnost.

No, sem se zafilozofirala, pardon. :-)

Pozdravček, Beatrice