želela
da sem hlebec kruha
razvajala bi te
gostila
znak križa že takrat
ob prvem rezu opustila
želela
da sem voda
ki te odžeja
čaša neizpita
kozarec v tvojih rokah
rezal je okus pelina
ob zdravici
vse globlje
v drobovje
čaši je razbilo dno
želela
da sem svetloba
pesem ogenj smeh
cvetoča češnja dišeča lipa
travnik njiva reka...
v temnih dnevih
ugašale so sanje
plamen ostal je le odsev
ostala je rezina kruha
kozarec neizpite vode
in drobna lučka ki ne klone
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dama
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!