K njemu prihajajo

jesenski listi,

padajo mu na ramena,

se dotikajo njegovega telesa,

toplo ovitega v zimsko jakno,

njemu je sonce poklonilo

svoje popoldne,

ko je sredi jeseni zmrzoval

ob kostanjevi peči

in si grel roke,

ko je lupil kostanje.

K njemu je iskala pot

njegova draga,

ko je prepolna cesta

odpirala ozko pot,

da mu je lahko

stopila naproti.

K njemu je poslala

topel vetrič,

da mu poljublja lica

in ustne in srce.

IŽ-lev