Danes mi je čas vzel pesem,

ker sem po njem vlekla

perilo, lonce in metlo.

Brisače so dišale po cvetnih,

kuhanje po skominastih,

sesalec po zradiranih besedah.

Skodelica kave je bila vejica,

namig za posedanje med minutami,

ki so tlačile misli v nepovrat,

nezapisane je zmešal ropot strojev.

Krpe so odtujile delo iskalca, obračalca,

pevca o neskončnih iskanjih,

našla sem le sopomenko

druge barve

nogavici,

zlikala kazalce za daljšo krožnico dnevu,

ko bo predpasnik zastonj kričal,

stikalo nagibalo sobo v isto svetlobo

in padem v polmrak,

da se mi zjasni

ob koncu pesmi.

Kupiti moram sveče.

pi - irena p.