Zalučam Vas kot konfete, besede, pod nebo.
Da bi se ena, z roko v roki z drugimi, od tisočih
pesmi zasvetila kot komet.
Druge padete na tla.
Na skali ali v ognju izginete v prah in nič.
Nekaj Vas nikne kot seme in vzklijete v srcih beročih.
Ali pa Vas odnese voda in vas zbrusi v prodnik okrogle misli.
Nosi Vas veter, da lebdite kot sončni prah.
Besede, stavki, moji otroci.
Neznane matere samohranilke in očeta karikaturista.
Lahko so konfeti, kometi, ali le prah ... besede - ploščice v mozaiku pesmi ...
Dovoli komentar: predelaj jo, izpusti mašilo ( kot, se prevečkrat ponavlja) in zna nastati fina pesem.
Lp A
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Perc
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!