Kot magneta se držita … nepredstavljive praznine in
ničesar ni v središču same tvari, niti diha - plitkega od sape -
noter hočem, začutiti temo in luč IN nočem čutiti, da si ti,
samo opazovati igro svetlobe na tvojih besedah, konce prezreti …
In ljubiti neko zveriženo obliko misli, ki kričijo iz severa in juga,
le da jih ne slišim … ne slišim pritiska in tlaka in moči vetra in pare,
samo opazovati igro svetlobe na tvojih besedah, konce prezreti …
Mogoče bo dovolj, da končno zapolniš luknjo … in ju nehaš družiti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!