
Pod planino dan zagleda in zavije v dolino
po poljih in ravninah dolbe svojo strugo si
na poti v svoj tok hudournike sprejema
igra se kot otrok, ki je srečen da živi
Poleti na ramenih svojih nas razvaja
pozimi domišljijo nam nariše na oči
jeseni, ko močno dežuje, polja nam poplavi
spomladi v opravi pa najlepši zacveti
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Zoran Peternelj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!