Prihajajo nove besede,
skozi mehko steno
so začele udarjati
kakor da bi hotele
prebičati čas
in v njem ustvariti pekel.
Čarovnice letajo
po brezčasnem nebu,
da si nasitijo dušo
me spravljajo v žalost,
ki počasi postaja jeza.
Začela bom vračati udarce,
s peno iz jeznih ust
bom zamašila, utišala
brezsramne namige,
speljevanje načrta,
kako me zmleti v prah
bom preusmerila
v njihovo lastno pogubo,
ki bo večna
in zame večen mir.
Okoli sebe
bom naredila okvir,
ki ga ne bodo predrle,
ki bo njihova poguba.
Grem v boj,
brez njega bom
razočarana poguba.
Tako je, kar pogumno in ne daj se.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!