kako lepa, prekrasna pesem vse pohvale iz moje strani

lp

Hvala, Levček.

Lep pozdrav. ius

Pozdravljen, Ius,

tudi meni se je ta Prekleti otok zelo vtisnil v zavest. Prav vidim vso to obalo in samoto in kačo-krivdo. Tudi posrečena uporaba tujke  za odpadništvo (ki je hkrati ime rastline). Vse mi deluje zelo kompleksno in povezano. Preseneti pa me konec - nekako ne dojamem pomena zrenja skozi veje, nato žage (tu je še krik bolečine - malce preveč klišejski) in hrasta (glede na to, da prej praviš, da na tem otoku nič ne more rasti) ... Vesela bom tvojega odgovora,

lp, Ana

Pozdravljena, Ana!

Hvala za komentar. Ko sem napisal to o zrenju skozi premočene veje na sivo morje, sem mislil na zrenje s solzami v očeh, to za hrast sem hotel poudariti bolečino (sicer močnega moškega ), ne da bi ta hrast rasel na tem otoku. Misliš, da bi bilo boljše, če bi te stvari odstranil iz pesmi?  Nekaj sem spremenil v zvezi s tem in te prosim, da mi poveš, če je to boljše in mogoče predlagaš kaj bi še v zvezi s tem. Me prav veseli, da mi pomagaš.

Lp ius

Pozdravljen, Ius,

zdaj se mi zdi pesem veliko bolj konsistentna in prodre v bralčeve globine. Spremenila pa bi tale verz:

Razlega se krik ranjene duše

Vem, da boš našel kaj bolj osebnega / pomenskega, saj je tale krik ... precej klišejski.

Tudi mene veseli, da z veseljem sodeluješ,

lp, Ana

Pozdravljena, Ana,

Saj veš, da kdo drug bolj vidi napisano in kako izzveni, kot jaz sam. Spremenil sem tisto vrstico in me zanima, če se ti zdi, da je zdaj v redu. Hvala, ker si si vzela čas.

Lp. ius

Res, Ius, tudi jaz pri sebi včasih težko vidim tiste drobne reči, ki so na koncu za pesem najpomembnejše. Zato pa imamo Pesem.si.

Zdaj sem mi zdi pesem v celoti zapuščena in hrepeneča na otoku, ki ima polno majhnih razjed in nabrano obalo, in vendar se vse misli (premlevanja, spomini, celo vsi podatki) lahko stečejo le v tišino. Zdaj me povsem prepriča, čestitke,

Ana

Ana, hvala za vse in za črtico.

Lep pozdrav ius