Kaplje dežja, risalke na steklo,

slišim mokroto, odlepljuje se od ceste,

gume avtomobilov jo odnašajo naprej.

Nekje nekdo rezko govoriči,

radio mu prekriva vejice in pike,

hladilnik v presledkih stresa gosti mir.

Tla me držijo v tem svetu,

ugašam vse, razen ušes,

danes si podarjevalec besed brez zvoka,

jutri vprašaš z usti, kako je.

Pojutrišnjem bo sonce pršelo na zemljo,

midva bova zlita v senci preteklega dežja,

pod svetlobo se zradira,

dobro bo.

pi - irena p.