Sprehod

Dežnik. Jesen in šelestenje
in prve kapljice dežja.
Drhtenje listja v hladnem vetru
in pot in ti in jaz. Sama.
Med nama malo je besed
in te, ki so, so kot odmev,
ki ga pošilja neki čas,
ki v naju je kot piš zavel.
In misli in spomine
zdaj meša v bolečine.
V očeh se komaj še pozna
lesket nekdanjega zanosa,
ko si dekle bila, in bosa
sva tekla srečna po dežju.
Le, da jesen bila je druga
in listje, ki je šelestelo
se nama je kot zlato zdelo.

Kje je že to?
Ko primem zdaj te za roko
in naskrivaj ozrem se vate,
vem, da cekine zlate
in kapljice dežja izpral je čas.

In listje uvelo v rahli sapi pada…
Sva se sploh kdaj zares imela rada?

Brezinbor

Komentiranje je zaprto!

Brezinbor
Napisal/a: Brezinbor

Pesmi

  • 30. 10. 2008 ob 20:17
  • Prebrano 1297 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 338
  • Število ocen: 10

Zastavica