Oči imaš
naslonjene na spodnji veki
trepalnice visijo s polic
preko katerih gledaš
v vse kar vidi svet
gležnje napihnjene pod tanko kožo
meča in bedra igračke Kronosa
boke, razmajano zibko za naju v spominih
pas, naborek novih gorstev na planetu
za oporo planinam s severa
vrat gekona, obraz šestdeseta kopija
božanskega ulitka
srečava se s pogledi
odpihne ju čez oknice
zagledaš vse kar sem jaz brez telesa
neskončnost v kateri plavaš srečen in popoln
rojevajoča kot minevajoče kreature
da me najdeš zmeraj isto
edino in najlepšo zate
brez oči.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!