Na krilih jutra se dotikaš,

prideš zmeraj z iste smeri.

Beži, dokler še lahko,

ker ko boš prišel zares,

ti vzamem vse,

to mi je dano že v zibko.

Ne bova zmogla v korak,

skupaj izhlapevati najine sanje.

Ampak , ko se boš prelil v nedrje

in me vpil skozi nosnice,

ko te vsrkam iz medenice.

Ej ,takrat bo prepozno,

verjemi, ne boš zmogel z menoj

in ne brez, verjemi,

ko opravim s teboj,

boš zvezan z menoj

in to verjemi - ne bo ljubezen

zato  teci,

teci v krogih,

kakor kamen ki ga vržem ,

beži , odpluj , odmakni se,

če prideš preblizu,

ne znam drugače, vzamem vse.

lin