Zanimivo, zelo :)

Ga podreš sam, samozaložnik? :)

lp

Po

Pi, vedno,

kot samozaložnik vem že nekaj časa, da se "podiram" znova in vedno, tako vztrajno kot  drevju odpada listje, odpadajo od mene iluzije, ki gnojijo korenine moje rasti, še več, drevesa me preraščajo ne le v dolžini časa, ampak tudi v višino...veličastni smo, nemara je skrivnost v semenih zavesti...

Hvala za stik.

Poezija!

Pognojene korenine z resničnostjo, ki jo moramo sprejeti za svojo, da lahko živimo navaden vsakdan, so nevarnost, da se ga preveč oprimemo in pozabimo na svetove v krošnjah, na koncu pademo kot staro drevo posušenih vej, ki še slišala niso za iluzije, a semena ostanejo. Saj predvsem za semena gre. ?

Hvala za

Ja, za semena gre, za poezijo,

hvala tebi.