Življenje teče kot reka.

Vztrajno,

ujeto v svojo strugo

ali široko razpeto

med bregove.

Preskakuje čez kamne,

slapove,

včasih zdrvi v brzice

in se spet umiri.

Nosi nas s seboj,

kamorkoli gre,

včasih jasno vidimo

tok pred seboj,

drugič nas preseneti.

Kaj nam bo prineslo,

kam nas bo privedlo

od rojstva do smrti,

kako bodo tekle

njegove vode?

Bodo bistre, kalne,

kaj se nam ponuja

na bregovih,

kakšne pokrajine,

kakšni skrivnostni

pejsaži?

Kaj bomo vzeli s seboj

v brezkončnost -

saj nikoli ne vemo,

kje je konec.

Življenje, reka ki

nas nosiš s seboj,

kaj nam boš prineslo,

kaj odneslo ...

Morda nas same?

Ljuba Rebolj