šivam misli
Poetu :)
Odločitev, da ni teme,
tvoja je samo,
na jasi iz svetlobe
napaja se oko.
V davnini hrepenenje
je v večnosti pristalo,
odide strast v sanje,
če stvarnost nudi malo.
Kosti ostanejo,
čeprav strahu več ni.
Ubogega na duši
beseda ne boli.
Ko ptič dol z veje pade,
nič več ne leti,
a veja se še guga
na njej zdaj Bitje ždi.
Se v soli svojih vrezov
žaba razsloji,
več ne pomaga solza,
ki iz mlake vzkipi.
Pogovor teče dalje,
gre misel svojo pot.
In ko vse utihne,
zaveš se svojih zmot.
Odločitev, da ni teme,
tvoja je samo,
na jasi iz svetlobe
napaja se oko.
V davnini hrepenenje
je v večnosti pristalo,
odide strast v sanje,
če stvarnost nudi malo.
Kosti ostanejo,
čeprav strahu več ni.
Ubogega na duši
beseda ne boli.
Ko ptič dol z veje pade,
nič več ne leti,
a veja se še guga
na njej zdaj Bitje ždi.
Se v soli svojih vrezov
žaba razsloji,
več ne pomaga solza,
ki iz mlake vzkipi.
Pogovor teče dalje,
gre misel svojo pot.
In ko vse utihne,
zaveš se svojih zmot.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 29. 10. 2008 ob 10:41
- Prebrano 893 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 280
- Število ocen: 13
