Krik
Točila bi solze,
če bi hotele ven iz očesa,
predirala bi tišino
s krikom bi zbujala
svojo dušo,
da bi me bolelo,
brisala bi se z robčkom,
pa so zeleni podočnjaki
še zmeraj suhi.
Prihajam naproti,
čutim potrebo po kriku,
da me odreši gorja,
da prenehajo muke.
Molim brez besed,
nepremično gledam v tla
in počasi premikam tišino.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 23. 09. 2013 ob 00:25
- Prebrano 646 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 52.9
