Samotna pot
med vrbami
še veter
se je preoblekel
v sive oblake
v jesenskem nalivu
stopam
ves premočen
premražen
otopel
hlastam
za toplino
svojega doma
doživljam
neurje
po pesniško
si ga polepšam
si ga narišem
moja koža
je naježena
in v gležnjih
mi škriplje
solze
se mešajo
z dežjem
in listi
odpadli
z dreves
se mi lepijo
na stopala.

Joakim