Mirno popoldne
zvon v cerkvi pokašljuje v robec oken
promet na cesti hrope kot utrujen starec
nekje brni radio
in moti rojenje čebel
prsti kapljajo po tipkovnici
mehurčkasto mrmra riba v akvariju
kazalec na uri preskakuje številke v preteklost
zadržim dih, srce
pošilja po žilah odmev
veter žvižga skozi zračnik svečan napev
iz naročja ti vzamem udomačeno knjigo
strani zašelestijo kot molitev
zamenjam se z njo
dobrodošlo se nagneš
diham glasneje od tišine
lepo popoldne.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!