Brez Vergila sem se sprehodil do pekla
počasi spiralno padal proti dnu
kakor zavržen šopek umetno gojenih krizantem
za zid pokopališča nekje konec novembra
Oko pekla me je izkašljalo kot tujek
ostro ribjo kost v grlu,
zaradi mask, ki so odpadle
šele v devetem krogu
in je svetloba pod njimi zarezala v rdeče bitje
jedca pogubljenih
Izrodila si me v grešnega in tujega
spoznal sem se na dnu
ki ne mara namišljenih grešnikov
za boljše počutje drugih
Opranih oblek se vzpenjam iz vic
tvojega glumaškega voza
morda kdaj pridem do raja
kjer tebe ne bo, bela ni tvoja barva
ti glavna igralka somraka.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!