Strti cvetovi na robu življenja

Pomanem oči in spet se vse uravnovesi:
mizica, škarje, pes in omara.

Začenjam nov dan
previdno, da ne bi ranila
strtih cvetov na robu življenja.

Kipeče izbruhe razžaljenih čustev
pometem pod prag.

Stojim pred vrati
vsa sveža, pokončna
z lažnim nasmehom moči na obrazu.

liam

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

liam
Napisal/a: liam

Pesmi

  • 28. 10. 2008 ob 18:14
  • Prebrano 1152 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 294

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!