Porcelanasto Srce
Na drugi strani mavrice,
je porcelanasto srce.
Na zemlji glinasto telo,
iz solz in sanj pregneteno.
Gre mimo potok, valovi.
V valovih val ob valu spi.
In en je včasih kakor dva,
in v dveh se dvigneš do neba.
Ko iz razpok celota zre,
v celoti vse iz koščkov je.
Ko daš na mesto vse, se zdi,
da kar sestaviš oživi.
Razpok ni več in vse je prav,
ko si z ljubeznijo prežgal
ga več boli ne, več ne žge,
to porcelanasto srce.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: damiroo
- 20. 09. 2013 ob 09:12
- Prebrano 687 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 164.54
- Število ocen: 7
