Jutranja rosa na vejici lebdi
v tisočerih odtenkih
se svet v njej iskri,
prst se je nežno dotakne
in kaplja tiho spolzi
v nederje Matere Zemlje,
ki se v mladem jutru budi.
Živa pod bosimi nogami,
ki se z energijami Zemlje
sidrajo v Gein ščit.
Vse je eno, spet in spet
in mi smo vse.
Smo voda in zrak in prst.
Smo mikrokozmos v vesolju.
Smo mikrodelci v makrokozmosu.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ljuba Rebolj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!