Vem, ponavljam staro zgodbo,
in tudi občutki so znani mnogim,
meni ljuba sekundarna razglabljanja
pa tokrat ne nosijo ničesar novega
Dogodki nesramno prehitevajo refleksije
refleksije se ne razrasejo v zamah poezije
na kotaleči se skali časa, ki je ne zaustavi
ne prav potolaži še takšna žlahtnost
Krik -- ne posebej glasen,
težko bi mu rekel celo jok,
prej zvočna stopinja puhaste mačice,
ki mehko stopi v svet
Pa vendar ta zvok lušči
zalepljene kosme avtoreferenc,
in preganja pošasti
sestavljene iz niča
bp