Glas

Vem, ponavljam staro zgodbo,
in tudi občutki so znani mnogim,
meni ljuba sekundarna razglabljanja
pa tokrat ne nosijo ničesar novega

Dogodki nesramno prehitevajo refleksije
refleksije se ne razrasejo v zamah poezije
na kotaleči se skali časa, ki je ne zaustavi
ne prav potolaži še takšna žlahtnost

Krik -- ne posebej glasen, 
težko bi mu rekel celo jok,
prej zvočna stopinja puhaste mačice,
ki mehko stopi v svet

Pa vendar ta zvok lušči
zalepljene kosme avtoreferenc,
in preganja pošasti
sestavljene iz niča

bp

Komentiranje je zaprto!

bp
Napisal/a: bp

Pesmi

  • 19. 09. 2013 ob 23:40
  • Prebrano 852 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 222.4
  • Število ocen: 6

Zastavica