
Iščem oblak,
na katerem me še
ni bilo.
Da ga opišem,
da mu dam kompliment,
kako ves srečen
in v zadovoljstvo
radovednih pogledov
visi med nebom in zemljo,
skoraj pred vice vrati,
da sam vratar ne ve,
ali čaka ali samo meditira.
Mimo žvižgajo avioni,
že zdavnaj so predrli zidove,
zdaj ušesa drugače delujejo,
a kljub temu nabirajo
in snemajo na pol slišane glasove.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!