Strup

Strupe vnašam v telo,

preprosto zato,

da bom preživel!

Nevihta v meni še nori!

Raztrga srce kot orkan drevo,

dušo mi zalije,

kot jesensko deževje premočno!

Jaz pa še vedno tu stojim!

S krvjo prekrit,

s hladnim znojem oblit,

stojim in čakam,

kaj, še sam ne vem!

Razbite sanje na tleh ležijo,

kot delčki ogledala,

kot zvezde na nebu se iskrijo,

dokler strup v sanje jih ne utopi!

Bolijo me te misli v glavi,

bolni,

nič več zdravi,

ujet v sebi sem in pobegniti več ne znam!

Tvoj odhod zaklenil me je v kletko!

Britko!

Hladno!

Brez rešetk je,

a zbežati ven ne morem,

ni moči,

ne zmorem!

Tema plazi se čez moj obraz,

sem to sploh še jaz?

Hrepeni mi duša po dnevu,

ko zavezana veriga,

se razpre!

Blodim po tem svojem svetu,

ne razume ga nihče, še jaz ne!

Kruto glava se je poigrala,

prazna duša je postala,

lupina,

črne solze iz krvavih tečejo oči,

spomin pa počasi bledi!

Dobrodošli v svet kjer čas stoji,

nihče ne uide,

ne jaz ne ti!

Spooky Wolf