SMRT

tisočkrat je mamila me,
iskala me,
pošiljala svoje sle.

in zdaj, sem tu.
če hoče me še,
potrka na duri, ki se odpro.

spustim jo notri,
prižgem ji ogenj v kaminu,
jo pogostim.

oj, smrt ti moja mila
prostega duha
in mira vila.

ne prosim je nič -
rad bi odplesal svoj zadnji ples
na odru življenja,

nato pa, tanko, ostro bodalo,
nabrušeno naj bo,
da nikoli nihče ne bode umrjel tako.

črni_tulipan

Komentiranje je zaprto!

črni_tulipan
Napisal/a: črni_tulipan

Pesmi

  • 27. 10. 2008 ob 21:39
  • Prebrano 715 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 105
  • Število ocen: 5

Zastavica