VONJ TIŠINE

Tiho, tiho štejeva
liste jeseni,
ki padajo v ribnik zvestobe
edinemu srcu,
ki je rodilo
minljivost vsega.
Ti si prehod vame,
jaz sem seme solza.
Pa sva le samo dva,
ki sta hotela
košček življenja v meloni
in jutra v skupni kopalnici.
In zdaj se prepirava,
kako bi prešla
čez samotne drevorede
in bi vonjala tišine.
Mogoče pa tišina diši
po tvojih laseh,
ko jim dež izpere tuje poljube
in mastne usedline ulic.
Prezgodaj je za spomine
in kava v predmestju
in vonj tišine…

Burjak