Tisoč besed

Tisoč besed


Razrezal ta strah bom v temni noči,

kot puščava vroči,

peklenskih skrbi pa konec ne bo,

vse dokler bom v prazni postelji,

čutil tvoje telo!


Gorelo bo nebo nocoj!

In v gorečih strelah bom s teboj!

Vrata odprl bom tista,

ki obljubil sem ti da nikoli jih ne bom,

ker v meni se naselil je dvom,

vzameš pa lahko ga le ti!


A vzela ga ne boš vem!

Vseeno je če živim,

vseeno če trpim,

vseeno če misli moje čez poljane hitijo,

bežal bom, da tvoje oči me več ne ulovijo!


Ko jutro se zbudi,

pismo poštar ti prinese!

V njem pramen mojih las in sporočilo,

vse pesmi in vse besede,

vse tisto kar z mojim telesom bo minilo!


Sonce posije nad dolino,

zavito v molk, obarvano z bolečino,

prazna spalnica bo ostala,

nocoj se moja duša,

hudiču je prodala!


Naj krvavi ples se začne!

Preklel bom čisto vse,

kar od duše bo ostalo,

telo, zemlja, kamen,

vse se bo prodalo,

na sejmu radosti in veselja!


Zatulijo volkovi v hladni noči,

polnoč bliža se,

storil bom vse kar je v moji moči,

da volkovi mi sledijo,

da z menoj v črni gozd zbežijo,

skrijejo se v temo,

žarijo jim le oči,

in v očeh si ti!


Tam ostala boš!

Ko volkovi z vetrom svoj plen lovijo,

ko ptiči temni čez nebo letijo,

takrat se spomni da bil se tu in zate le,

da do zadnjega utripa zate bilo moje je srce!


Ne išči več me prosim te!

Skrit sem v delu tvojega srca,

poglej v sebe, poišči ga,

srce je vse še kar imaš!


Volka v meni veter je odnesel,

pepel nad morje človek bo stresel,

srce zakopali bodo tisti ljudje in živali,

ki od mene vse življenje so le jemali!


Naj preklet bom če vrnem se nazaj!

Naj zagorim če prestopim bela vrata še kdaj!


Cesta siva je in daleč pelje,

mlin življenja naprej misli melje,

vsako sekundo nov človek se rodi,

a nihče tak kot jaz in ti!


Si razumel poet kdaj to kar govoriš,

prebral besede ki nazaj v pismu jih dobiš,

čutil tisto kar čuti ona?


Mirno noč ti v mislih zaželim,

zaklenem dušo, v temo pohitim!

Bežim dokler jutro me ne ulovi,

da v misli vrne mi skrbi,

prinese te nazaj v mojo dušo,

da pospraviš delčke, odvlečeš me pod rušo,

poigraš se z srcem,

nasmehneš se in gledaš naprej kako trpim!


Oprosti mi, jaz daleč grem!

Vem, če odidem, vrniti se ne smem!

Spooky Wolf

Komentiranje je zaprto!

Spooky Wolf
Napisal/a: Spooky Wolf

Pesmi

  • 14. 09. 2013 ob 11:07
  • Prebrano 613 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 48.79
  • Število ocen: 3

Zastavica