V plitvinah časa
V plitvinah časa
drobni koraki.
Kam gredo?
Za roko, ki vodi.
Za srcem, v katerem
si našel dom,
moj otrok.
Ponujaš mi malo ročico,
v drugi roki držiš balon
in jaz te vodim ...
Včasih ne vem, kam grem,
a trudim se, da bi se ti
lahko naslonil name.
Da bi bil miren in
poln brezskrbne vedrine,
da bi tvoj balon nekoč
lahko
svobodno letel.
Poslano:
30. 01. 2014 ob 13:17
Spremenjeno:
15. 06. 2014 ob 06:31
14.7.2013
Pesem posvečam mojemu (že odraslemu) siinu Jerneju ... kot spomin na njegovo otroštvo in mladost.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ljuba Rebolj
- 13. 09. 2013 ob 04:53
- Prebrano 667 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 129.1
- Število ocen: 3