V plitvinah časa
V plitvinah časa
drobni koraki.
Kam gredo?
Za roko, ki vodi.
Za srcem, v katerem
si našel dom,
moj otrok.
Ponujaš mi malo ročico,
v drugi roki držiš balon
in jaz te vodim ...
Včasih ne vem, kam grem,
a trudim se, da bi se ti
lahko naslonil name.
Da bi bil miren in
poln brezskrbne vedrine,
da bi tvoj balon nekoč
lahko
svobodno letel.
14.7.2013
Pesem posvečam mojemu (že odraslemu) siinu Jerneju ... kot spomin na njegovo otroštvo in mladost.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ljuba Rebolj
- 13. 09. 2013 ob 04:53
- Prebrano 754 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 129.1