Izluščila sem se v praprot
ob poti, ko si žvižgajoč
napeve pozabljenih vojakov
listal popoldneve.
Zasvetila sem v mahu,
ko si zavriskal
z lakoto molitve
in razgrnil pesem,
da je pognalo šibovje.
Izsanjala sem se v travo,
da si se vlival
in dihal
s kožo molka,
ko si dremav
zaspal v njej.
Končno sem se,
poklicana,
vpela v satovje
in pojezdil si
skozi lubje.
Vame.
Doma si.
Poslano:
29. 09. 2013 ob 11:13
Spremenjeno:
29. 09. 2013 ob 11:13
S popravki.
Prvotna verzija:
<!--[if gte mso 9]><xml>
<!--[if gte mso 9]><xml>
Izluščila sem se v praprot
ob poti, ko si žvižgajoč
napeve pozabljenih vojakov
listal popoldneve.
Zasvetila sem v mahu,
ko si zagrizel
z mojimi ustnicami
in vriskal kot pesem,
da bi oživel okus.
Izsanjala sem se v travo,
da si stopal po meni
in me dihal
z odejo svoje kože,
ko si dremav
zaspal v njej.
Končno sem se,
poklicana,
vpela v bolečino,
da si pojezdil
v notranjost satovja
in vame.
Ne moreš domov.
urednica
Poslano:
02. 10. 2013 ob 18:11
Spremenjeno:
02. 10. 2013 ob 18:27
Zanimivo je opazovati, kako se pesem spreminja, kot bi jo postavil pod različno luč (zdaj jutranjo, opoldansko, nočno) ... Lepo je slediti temu procesu. Hvala zanj,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!