DO TARAVE
DO TARAVE
Odšla je,
nekega poletnega večera,
ko je bilo vsega preveč.
Vzela je kovček
in nepovratno do Tarave,
izgubljene nekje v prostranstvih Tihega oceana,
kot je bilo izgubljeno njeno življenje.
Zakrila je sled,
da je ne bi iskale moške roke
in otroške oči.
Stopala je pokončno,
dostojanstveno,
da se ne bi zlomila volja.
V njej je tlela velika želja,
stopiti se z daljnim otokom,
za zmeraj izginiti med množico tujih obrazov.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Monika Čuš
- 11. 09. 2013 ob 09:04
- Prebrano 628 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 179.9
- Število ocen: 5
