Zleze v njen srčni srajčni žep

vdihava sladkobo rdečega dežja

pod četrtim gumbom

zadrema med mehkimi robovi

omamljen z vonjem planin

vabljivo kipečima nad njim

brez nje ne more biti niti hip več

žeja ga boli

drgne kot suhi pesek po živi rani

počasi in nežno bo spolzel vanjo

medlel od sladkosti

ona bleščavo duhteča spusti pogled

on sramežljivo pokuka čez rob

njene v hipu ogomne oči

se obrnejo kot mlinski kamni

skotali jih nanj

pogoltne  ga mokra tema z belimi zrni prahu

ona se ne ozre več

odnese svojo opojnost

pralni stroj tiho brni requiem

njemu estetiku od nožic do rilčka

njemu neokuženemu ljubimcu.

pi - irena p.