Otipanja
se pritajuje nizka
grobo stesana koliba
skozi široko napočene trame
in razpotegnjene špranje
vanjo spolzko vstopa
blodeče steblovje horizonta
ter počasi
z vsakim pregibom
globlje vzbrsti
kot bi prej ne zaznalo
da se tik za poslednjo lato
klati le še jesen
odlična pesem, albin, predlagam, da izpustiš odvečen vrivek, verz "toda vseeno", saj pesem bolje deluje brez njega, pomen oziroma neka napestost nasprotja se vseeno ne porazgubi ... Poskusi prebrati pesem brez tega verza, glasno, potem se pa odloči!
:)
Lp, lidija
Poslano:
10. 09. 2013 ob 11:27
Spremenjeno:
10. 09. 2013 ob 11:40
Hvala za komentar. Sedaj se pa tudi meni zdi, da bi bilo bolje, če bi se
znebil tega verza. Že popravljam.
Lp, albin
ko nas narava in stvari postavljene vanjo začno spominjati na jesen, se zavemo, da je tudi naše življenje le potovanje od pomladne vzbrstenosti do zmrzline in niča zime. Vmes pa je vedno, ob slikah, ki nam govorijo o vseh vmesnih obdobjih, čas za pesem. In pred nami je ena iz tega konteksta. Čestitam,
lp, lidija
Poslano:
11. 09. 2013 ob 13:28
Spremenjeno:
12. 09. 2013 ob 08:14
O, hvala :)
In seveda, res sem vesel zgornjega komentarja. :)
Lp, albin
Čestitam za krasno pesem, Albin.
Lp A
Hvala Andrejka, me veseli.
Lp, albin
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
- 10. 09. 2013 ob 09:19
- Prebrano 1058 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 714.18
- Število ocen: 17