Tudi misli se
dotikajo daljin,
tistih znotraj
in tistih zunaj nas.
in dotika se sonce
najine lune.
Luna se plaho dotakne
mladega jutra,
ki v dan izgine
in jutro svetlobe -
se izlije v nov dan.
Ti se zlivaš vame
ko se zaupljivo
dotikaš mojih brežin.
Jaz se dotikam tebe
skozi nedosanjane
sanje,
ko te polna pričakovanj
povabim vanje.
,,,,,
Luna se plaho dotakne
mladega jutra,
ki v dan izgine
in jutro svetlobe,
ki se izlije v nov dan.
...
te verze bi jaz tako uredila:
Luna se plaho dotakne
mladega jutra,
ki izgine v dan
in jutro svetlobe,
se izlije.
Ina in mucamaca, hvala za izbor!:)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ljuba Rebolj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!