Nekdo ki poje,
ki ga pesem dviguje,
kadar nima sreče,
nekdo ki poje,
od same sreče,
oba imata pesem,
oba hvalita nebo
in skupno zemljo,
iščeta svetost
in trenutke neminljivosti,
ki se jih ne da zadržat,
ker pesem poje naprej,
še bolj od začetkov sreče
še bolj od kratkih občutij,
še naprej od ranega jutra
in poznega večera,
ko noč vzame krmilo
in je pesem v rokah
v milosti besede.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!